Svileni madrigali v verzih
Svileni kvadrat se poda. V svet se poda.
Kar bi si želela tudi sama, zdaj še sploh.
Svileni kvadrat stopi iz svojega okvira.
To, da. Ko zapiha, se poveže z drugimi. Z ljudmi se želi povezati, išče ljudi.
Želi se igrati. Z vetrom hoče zaplesati.
Obarva mi jutro, začrta mi dan.
Zjutraj, ko so vse možnosti še odprte. Zašelesti, zašepeta. Šepeče svoje zgodbe.
A kdaj kar utihne. Tiho je, želi slišati moje besede.
Oh kako rada bi bila ta svileni kvadrat. Svoboden je, ko ni v okviru.
Poda se na potep. Morda potrebuje le nekaj takih pobegov.
In se že želi vrniti v svoj okvir, se tam spočiti. Tedaj ne mara, da se ga dotikam.
Včasih je malo muhast, ta svileni kvadrat. Ko se spočije, si želi spet k meni.
Šepeče mi, me zapeljuje.
Me prevzame, a me lahko tudi čisto pri miru pusti.
Včasih si zaželi zbežati. Kar ni meja njegovi igrivosti.
Moram ga prijeti.
Lahko bi kam zataval, ta svileni kvadrat…