Svileni madrigali v verzih 

Svileni kvadrat se poda. V svet se poda.
Kar bi si želela tudi sama, zdaj še sploh.

Svileni kvadrat stopi iz svojega okvira.
To, da. Ko zapiha, se poveže z drugimi. Z ljudmi se želi povezati, išče ljudi.
Želi se igrati. Z vetrom hoče zaplesati.

Obarva mi jutro, začrta mi dan.
Zjutraj, ko so vse možnosti še odprte. Zašelesti, zašepeta. Šepeče svoje zgodbe.

A kdaj kar utihne. Tiho je, želi slišati moje besede.

Oh kako rada bi bila ta svileni kvadrat. Svoboden je, ko ni v okviru.

Poda se na potep. Morda potrebuje le nekaj takih pobegov. 

In se že želi vrniti v svoj okvir, se tam spočiti. Tedaj ne mara, da se ga dotikam.

Včasih je malo muhast, ta svileni kvadrat. Ko se spočije, si želi spet k meni.

Šepeče mi, me zapeljuje.

Me prevzame, a me lahko tudi čisto pri miru pusti.

Včasih si zaželi zbežati. Kar ni meja njegovi igrivosti.

Moram ga prijeti.

Lahko bi kam zataval, ta svileni kvadrat…

Olga Lipič (1958, Celje), univ. diplomirana psihologinja in magistra sociologije, je več kot tri desetletja posvetila razvoju ljudi. Po zaključenem fotografskem usposabljanju na londonskem “Open University” je bila v letih 2017-2019 članica študijske skupine Od blizu pri MGML, kjer sedaj sodeluje v učnem procesu. Svoja dela je doslej prikazala na enajstih razstavah in v dveh avtorskih leporellih. Občasno prireja druženja ob fotografijah. Živi v Ljubljani in na Vetrniku.