“V Piranu sonce tone v morje. Najlepše zahaja, potone, ko je poletje na vrhuncu! Ko dišijo smokvice in ko veter prinese vonj rožmarina, ki se bohoti in meša z lovorjevimi grmi na skritih vrtovih strnjenih hiš. Te se vzpenjajo, gručasto naslanjajo druga na drugo. Ulice so ozke; na sopotnika, ki se vrača iz bežnega opravka, posije le opoldansko sonce.”