“Neutrudno šepetajo nam bori. Nikoli goli, kot je gol hrast, kadar nastopi zima. Prepletajo in ponujajo varno zavetje pticam, našim mislim, pogledom, razgledom, v dotiku nas zbodejo in opomnijo na minljivost krajine, ki ciklično zaspi; a na Krasu se zdi, da nikoli popolnoma, v celoti.”