Iconotheca Valvasoriana, dragulj neprecenljive vrednosti, stoletja skrbno varovan v zagrebški Metropolitanski knjižnici, sedaj šepeče zgodbe o našem izjemnem učenjaku J. V. Valvasorju in deželi Kranjski (1641–1693) na  svilenih kvadratih. 

S svilenimi kvadrati Iconotheca Valvasoriana želimo vzpodbujati pogovore o Valvasorju, o njegovi dediščini,  ki se odslikuje tudi v delu mozaika naše vsakokratne osebne, družbene in kulturne identitete,  občutka o sebi in našem mestu v svetu.

Na zbirko Iconotheca Valvasoriana, pravzaprav na 18.zvezek, Rastline in živali na Kranjskem, sem naletela slučajno. Prevzela me je lepota vezave, platnic, in seveda listi s risbami in akvareli, za katere je vse bolj zanesljivo, da so delo J.V Valvasorja. Risbe rastlin, kakršne vidimo še danes na travnikih in obronkih gozda, a z nevidno vezjo s časom pred 350 leti.

Začela sem iskati dodatne informacije, brati članke in knjige o Valvasorju in konkretno o Zbirki.

Janez Vajkard Valvasor je na 14 letnem potovanju po Evropi in severni Afriki (1659 – 1672 ) kupoval knjige, rokopise, grafične liste cenjenih mojstrov 15., 16. in 17. stoletja, in druge predmete. Vse to je hranil na gradu Bogenšperk, kjer je odprl tudi grafično delavnico in tiskarno.

Zbrane grafike, 7.752 listov, je razporedil po tematiki, tehniki in nacionalni pripadnosti avtorjev ter jih vezal v 18 zvezkov, ki skupaj tvorijo likovno zbirko Iconotheco Valvasoriano.  Žal je bil Valvasor kasneje prisiljen zbirko skupaj s knjižnico (štela je 2500 knjig), prodati. Zbirko je odkupila zagrebška nadškofija, tako da je še danes shranjena v Metropolitanski knjižnici v Zagrebu.

Leta 2008 smo po več kot 330 letih zbirko dobili tudi v Sloveniji: po zaslugi SAZU in 8 letnega dela skupine strokovnjakov pod vodstvom dr. Gostiše je  izšel natis 100 znanstveno obdelanih izvodov zbirke: večinoma so bili podarjeni knjižnicam v Sloveniji (NUK, Krško, Brežice, …) in po svetu ter kot državniška darila predsednikom držav.

Izjemen kulturnozgodovinski spomenik evropskega pomena, izredno cenjen in poznan v naši strokovni javnosti, poznavalcem, če sklepamo po pogovorih s tu živečimi posamezniki različnih starosti, pa ne v splošni javnosti. Prav tako kot se zdi, da je manj razširjeno vedenje, da je bil Valvasor poleg tega, da je izdal Slavo vojvodine Kranjske tudi velik inovator, tehnični genij, da je začetnih znanstvenega, na dokazih in opazovanju temelječega pristopa k razlagi pojavov, prvi, ki je pojasnil delovanje presihajočega jezera in posebne tehnike vlivanja kipov in bil zato sprejet v Kraljevo družbo v Londonu, sočasno z Newtnom, Hanleyem in drugimi geniji časa. In nenazadnje, da je poleg tega, da nam je zapustil bogate opise življenja in narave v tistem času, edinstvene tudi v evropskem merilu, bil tudi pripovednik, ki je iz ljudskih pripovedk, anekdot in iz osebnih izkušenj zapisal povedke, ki so bile navdih kasnejšim rodovom literatov.

Vse našteto, poleg tega pa vrednote, za katere se je zavzemal in jih tudi sam živel, vedoželjnost, sla po novemu znanju, vztrajnost, predanost, pogum, ki so tako aktualne danes in pomembne tudi v prihodnje, je vzbudilo željo prispevati k širjenju zavedanja o bogati kulturni dediščini, ki nam jo je predal in jo hkrati tudi gradil.

Naj ob nežnem dotiku svilene tkanine in lepoti brezčasnega  vzorca zgodbe zaživijo in vabijo k novim odkritjem.

Vljudno vabljeni na predstavitev in  dogodke, ki jih organiziramo za majhne skupine v Gallerii na Cigaletovi 5 v Ljubljani, po predhodnem dogovoru.

Lidija Drobež