Iconotheca Valvasoriana, dragulj neprecenljive vrednosti, stoletja skrbno varovan v zagrebški Metropolitanski knjižnici, sedaj na svilenih kvadratih šepeče zgodbe o našem izjemnem učenjaku, J. V. Valvasorju in deželi Kranjski (1641–1693). 

S svilenimi kvadrati Iconotheca Valvasoriana želimo vzpodbuditi pogovore o Valvasorju, o njegovi dediščini, ki se odslikava tudi v delu mozaika naše vsakokratne osebne, družbene in kulturne identitete, občutka o sebi in našem mestu v svetu.

Na zbirko Iconotheca Valvasoriana, pravzaprav na 18. zvezek, Rastline in živali na Kranjskem, sem naletela slučajno. Prevzela me je lepota vezave, platnic, in seveda listi z risbami in akvareli, za katere je vse bolj zanesljivo, da so delo J. V. Valvasorja. Risbe rastlin, kakršne vidimo še danes na travnikih in obronkih gozda, a z nevidno vezjo s časom pred 350 leti.

Začela sem iskati dodatne informacije, brati članke in knjige o Valvasorju in konkretno o Zbirki.

Janez Vajkard Valvasor je na 14-letnem potovanju po Evropi in severni Afriki (1659‒1672) kupoval knjige, rokopise, grafične liste cenjenih mojstrov 15., 16. in 17. stoletja in druge predmete. Vse to je hranil na gradu Bogenšperk, kjer je odprl tudi grafično delavnico in tiskarno. 

Zbrane grafike, 7752 listov, je razporedil po tematiki, tehniki in nacionalni pripadnosti avtorjev ter jih vezal v 18 zvezkov, ki skupaj tvorijo likovno zbirko Iconotheco Valvasoriano.  Žal je bil Valvasor pozneje primoran zbirko, skupaj s knjižnico, ki je štela 2500 knjig, prodati. Zbirko je odkupila Zagrebška nadškofija, tako da je še danes shranjena v Metropolitanski knjižnici v Zagrebu. 

Leta 2008 smo, po več kot 330 letih, zbirko dobili tudi v Sloveniji. Po zaslugi SAZU in 8-letnega dela skupine strokovnjakov, pod vodstvom dr. Gostiše, je izšel natis 100 znanstveno obdelanih izvodov zbirke, ki so bili večinoma podarjeni knjižnicam v Sloveniji (NUK, Krško, Brežice, …) in po svetu ter, kot državniška darila, predsednikom držav. 

Izjemni kulturnozgodovinski spomenik evropskega pomena je izredno cenjen in poznan poznavalcem v naši strokovni javnosti, v širši javnosti pa ne. Prav tako se zdi, da je manj razširjeno védenje, da je bil Valvasor poleg tega, da je izdal Slavo vojvodine Kranjske, tudi velik inovator in tehnični genij, ki je iznašel tehniko ulivanja tankostenskih kipov. Valvasor je začetnik znanstvenega, na dokazih in opazovanju temelječega pristopa k razlagi pojavov, in tudi prvi, ki je pojasnil delovanje presihajočega jezera ter bil zato sprejet v Kraljevo družbo v Londonu sočasno z Newtonom, Halleyjem in drugimi geniji tedanjega časa. Poleg tega, da nam je zapustil bogate opise življenja in narave v tistem času, edinstvene tudi v evropskem merilu, je bil tudi pripovednik, ki je iz ljudskih pripovedk, anekdot in iz osebnih izkušenj zapisal zgodbe, ki so bile navdih poznejšim rodovom literatov.

Vse našteto, poleg tega pa še vrednote, za katere se je zavzemal in jih tudi sam živel; vedoželjnost, sla po novemu znanju, vztrajnost, predanost in pogum, ki so tako zelo potrebne danes in pomembne tudi v prihodnje, je v meni vzbudilo željo prispevati k širjenju zavedanja o bogati kulturni dediščini, ki jo je Valvasor gradil in nam jo tudi predal. 

Vljudno vabljeni na predstavitve in dogodke, ki jih za družine in majhne skupine organiziramo v Gallerii, na Cigaletovi 5, v Ljubljani. Potrebna je  predhodna najava.